Te tri besede opisujejo eno časovno os, vendar vsaka na njej označuje nekaj drugega.

Menopavza je točka: zadnja menstruacija v življenju. Ima eno presenetljivo lastnost — prepoznamo jo šele za nazaj. Nihče ne ve »danes imam menopavzo«; to se ve šele takrat, ko od neke menstruacije mine 12 zaporednih mesecev brez kakršne koli krvavitve (in ta premor nima druge razlage, npr. delovanja zdravil). Takrat se izkaže, da je bila tista menstruacija zadnja. Najpogosteje se to zgodi med 45. in 55. letom — a starost sama o ničemer ne odloča.

Perimenopavza je obdobje prehodnih sprememb okoli te točke — običajno nekaj let, pri vsaki ženski različno dolgo. Prvi opazen znak je najpogosteje (čeprav ne vedno) sprememba ritma menstruacij: so redkejše, pogostejše ali drugačne kot običajno; pri delu žensk prenehajo nenadoma, brez »napovedi«. V tem času se lahko pojavijo tudi druge težave — tem namenjamo ločene članke.

Postmenopavza je vse življenje po menopavzi — torej čas, ki se začne po tistih 12 mesecih brez menstruacije. To ni »konec teme«: zdravju v teh letih namenjamo ločen članek.

Čemu ti pojmi služijo? Iz dveh praktičnih razlogov. Prvič, olajšajo pogovor — »verjetno sem v perimenopavzi, menstruacija se mi je porušila« zdravniku pove več kot splošno »nekaj se dogaja«. Drugič, določajo eno pomembno varnostno mejo: če je od zadnje menstruacije minilo 12 mesecev ali več, vsako krvavitev ali krvav madež sporoči zdravniku — naroči se na najbližji možni termin, tudi po eni sami drobni epizodi. Če pa ti težave prehodnega obdobja otežujejo življenje — je tudi to tema za obisk, brez čakanja, »da mine«.

Viri: [1] WHO — Menopause (fact sheet); [2] NHS inform — Menopause.