Te tri besede opisujejo eno časovno os, a različne stvari na njej.
Menopavza je točka: zadnja menstruacija v življenju. Ima eno presenetljivo lastnost — ugotovi se šele za nazaj. Nihče ne ve, da »imam danes menopavzo«; to postane jasno šele, ko po neki menstruaciji mine 12 zaporednih mesecev brez kakršne koli krvavitve (in za ta premor ni druge razlage, npr. učinka zdravil). Takrat se izkaže, da je bila tista menstruacija zadnja. Najpogosteje se to zgodi med 45. in 55. letom starosti — sama starost pa ne odloča o ničemer.
Perimenopavza (obdobje okoli menopavze) je čas prehodnih sprememb okoli te točke — običajno nekaj let, pri vsaki ženski različno dolgo. Po opredelitvi WHO se konča leto dni po zadnji menstruaciji. Prvi zaznavni znak je najpogosteje (čeprav ne vedno) sprememba ritma menstruacij: postanejo redkejše, pogostejše ali drugačne kot običajno; pri nekaterih ženskah nenadoma prenehajo, brez »opozorila«. V tem obdobju se lahko pojavijo tudi druge težave — posvečamo jim ločene članke.
Postmenopavza je celotno življenje po menopavzi — torej čas, ki se začne po tistih 12 mesecih brez menstruacije. To ni »konec teme«: zdravju v teh letih posvečamo ločen članek.
Zakaj je dobro poznati te pojme? Iz dveh praktičnih razlogov. Prvič, olajšajo pogovor — »mislim, da sem v perimenopavzi, menstruacije so se mi zmešale« zdravniku pove več kot splošno »nekaj se dogaja«. Drugič, določajo eno pomembno varnostno mejo: če je od zadnje menstruacije minilo 12 mesecev ali več, zdravniku sporoči vsako krvavitev ali madeže — naroči se na najbližji mogoči termin, tudi po eni sami manjši epizodi. In če ti težave prehodnega obdobja otežujejo življenje — je tudi to tema za obisk, ne da bi čakala, »da mine«.
Viri: WHO — Menopause