Skoraj vsaka od nas ima v zapiskih vrzeli: teden dopusta, nekaj pozabljenih dni, daljši premor. To je normalno. Dobro je le vedeti, kako take vrzeli brati.

Najpomembnejše pravilo: manjkajoči zapis je manjkajoča informacija — ne informacija, da se ni nič dogajalo.

Dan brez zapiska ni isto kot dan z zapiskom »počutim se dobro«. Ko čez čas pregleduješ svoja opažanja (ali jih pokažeš zdravniku), prazne dneve razumi kot »ne vem«, ne kot »vse je bilo v redu«. Branje praznih dni kot dobrih lahko popači sliko — v katero smer, se ne ve, ker prav to ni bilo zapisano.

Zato pomagajo tri različne vrste zapisov: »imam simptom«, »nimam simptoma« (dragocen zapis!) in — ko dopolnjuješ za nazaj — »ne spomnim se«. Kratek zapisek »brez bolečine« pove več kot prazen dan. Če pa kaj dopolnjuješ po nekaj dneh, označi, da gre za dopolnitev — na primer z datumom, ko si zapis dopolnila. Tako bosta ti in zdravnik ločila opažanje s tistega dne od tega, česar se spominjaš.

Ali vrzeli razvrednotijo tvoje zapiske? Ne. Tudi neredni zapiski pomagajo opaziti, kar se ponavlja, in pripraviti vprašanja za obisk. Ničesar ti tudi ni treba »nadoknaditi« — iskren zapis z vrzelmi je boljši od zapisa, dopolnjenega na silo. Rednost je koristna navada, ne obveznost.

In pravilo, pomembnejše od vseh: zapiski niso nikoli vstopnica k zdravniku.

Če te kaj skrbi, se naroči na najbližji možni termin — prideš lahko brez kakršnih koli zapiskov. Ob nenadnih simptomih, kot sta zelo močna krvavitev ali nenadna močna bolečina, takoj poišči pomoč.